Kri je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
V telesu normalnega odraslega človeka je približno 5 do 6 litrov krvi.
Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže kisik, ogljikov dvokis in druge koristne ali škodljive pline. Slabokrven je človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko še lahko damo kri, so za moške 135 g/l in za ženske 125 g/l.
Bele krvne celice ali levkociti igrajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s pomočjo protiteles.
Krvne ploščice ali trombociti so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako zaustavi krvavitev. Pri motnjah strjevanja krvi opazimo podaljšano krvavitev.
Plazma vsebuje številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje organizma.
Kri je v stiku z vsemi celicami v telesu, zato nam preiskave krvi lahko pokažejo stanje organizma. Z njimi ugotavljamo različne bolezni, dedne zasnove ali presojamo in napovedujemo dogajanje. V krvi zaznamo tudi različne povzročitelje bolezni, ki se pri transfuziji krvi lahko prenašajo s krvjo.
Delovanje krvnih celic in prepletanje ter medsebojno sodelovanje s sestavinami plazme je tako kompleksno, da še dolgo ne bo mogoče pripraviti umetne krvi. Ravno zato je vsaka odvzeta enota krvi izjemno dragocena.
Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk.
Krvne skupine sistema AB0, ki jih je leta 1900 odril dr. Karel Landsteiner, so bile ključne za razvoj transfuziologije in zdravljenja s krvjo v začetku 20. stoletja. Do današnjih dni so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin (eritrocitnih antigenov), ki jih glede na stopnjo molekularne in genetske raziskanosti uvrščamo v sisteme, serije in zbirke. Kljub številnim novoodkritim krvnim skupinam pa sistem AB0 še vedno ostaja klinično najpomembnejši.
Poleg krvne skupine AB0 pri vsakem krvodajalcu in bolniku določimo še krvni skupini RhD (iz sistema Rh) in K (KEL 1) iz sistema Kell.
V idealnih okoliščinah bi bolniku transfundirali kri, ki je med bolnikom in dajalcem identična v vseh eritrocitnih antigenih. Zaradi raznolikosti teh antigenov in s tem možnih kombinacij se trudimo transfundirati enote krvi, ki so najbolj skladne. Skladnost preverjamo za vsako enoto z navzkrižnim preizkusom.
Da bi preprečili prenos in škodljivo delovanje nepričakovanih eritrocitnih protiteles s plazme dajalca na prejemnika, pa v vseh enotah z indirektnim Coombsovim testom iščemo eritrocitna protitelesa. V primeru, da jih zaznamo, te enote ne uporabimo za transfuzijo.
Pogostost krvnih skupin med krvodajalci v Sloveniji po AB0 in RhD
Krvno skupina A ima približno 40 % krvodajalcev , 0 38 %, B 15 % in krvno skupino AB ima okoli 7 % krvodajalcev.
RhD pozitivnih je okoli 80 % , RhD negativnih pa le okoli 20 % krvodajalcev.
Kell pozitivnih je 10 % krvodajalcev.
Kell negatvnih je 90 % krvodajalcev.
Porazdelitev krvnih skupin v svetu
